Wilson se je z ekološkim pakiranjem, embalažo iz kartona, ki jo je moč
reciklirati, odločil za marketinško potezo, s katero se borijo za boljši
jutri našega planeta. Lepo, ni kaj reči, kakšna pa je
Wilson se je z ekološkim pakiranjem, embalažo iz kartona, ki jo je moč reciklirati, odločil za marketinško potezo, s katero se borijo za boljši jutri našega planeta. Lepo, ni kaj reči, kakšna pa je žoga? Ko jo vzameš iz embalaže, v kateri je shranjena brez pritiska, je tako trda, da se človek kar malce ustraši za svojo roko – kako bo, ko bo po žogici udaril z vso močjo? A strah je odveč. Žogica je v resnici precej udobna, na začetku igranja morda malce divja, dokaj aktivna, a preseneti njen zvok. Ob določenih udarcih namreč poči kot najbolj prazne, obrabljene, spuščene, votle, če želite, žogice. Žogica tudi relativno kmalu izgubi svojo dušo, čeprav se zdi še povsem sveža. Filec je zelo vzdržljiv, žogica na otip še dolgo ostaja povsem trda, a za konstantno globino in hitrost se je treba vse bolj in bolj truditi. Občutek je tudi, kot da bi bila vse težja, čeprav smo jo testirali v dvorani, kjer ni bilo vlage. Sklep bi tako bil, da bo to dobra in zelo vzdržljiva trening žoga, na tekmovanjih pa bržkone ne bo našla svojega mesta.
TEST: Robert Rebolj